Trdi diski so v zadnjih letih vse bolj podvrženi okvaram. A ne po krivdi proizvajalcev, temveč nas samih, torej uporabnikov. S pojavom omrežij za izmenjavo datotek preko spleta (P-2-P) je začelo strmo naraščati tudi povprečno število okvar trdih diskov. Stvar je povsem logično razložljiva.

Trdi diski (pa tudi druge komponente, denimo usmerjevalniki) enostavno ne zdržijo večmesečnega mučenja “beri-piši-beri-piši”, ki jim ga nekateri uporabniki zadajajo.

Pogostejša uporaba privede do večjih obremenitev, še največji sovražnik pa je v normalnih delovnih pogojih prav toplota. Prekomerno segrevanje vodi v odpoved sicer zvestega hranilca podatkov.  Seveda mu tudi razni udarci med delovanjem škodijo – denimo, da po nepazljivosti zadenemo ob ohišje. Tu so bistveno bolj izpostavljeni diski v prenosnih računalnikih, ki jih neredko zaradi nepazljivosti uporabnika doleti kakšna grenka izkušnja (mimogrede, pri Kotarju imajo odličen servis prenosnih računalnikov; več v okvirju).Oddajanje čudnih zvokov in morebitno neodzivanje sta že znaka, ki bi morala med uporabniki sprožiti alarm.

V Sloveniji se že oblikuje pravcati center za reševanje podatkov z različnih medijev. Pri Kotarju namreč v to dejavnost veliko vlagajo, saj so v zadnjem času pridobili najsodobnejšo opremo, s pomočjo katere je reševanje ničel in enic s plošč pokvarjenih diskov postalo še lažje in hitrejše opravilo.

Z najsodobnejšo (in seveda pregrešno drago) opremo lahko pri Kotarju sedaj poskrbijo tudi za diske, ki ne dajejo nobenih znakov življenja ali pa so fizično močno poškodovani. Sodobna oprema jim namreč  omogoča, da disku izklopijo posamezne poškodovane glave, ki bi sicer ob delovanju dodatno poškodovale podatke, in nato preberejo podatke. Prav tako najnovejša tehnologija omogoča visoko uspešnost reševanja podatkov s poškodovanih sektorjev trdega diska, pametni nadzorni moduli pa znajo disk izklopiti, še preden bi prišlo do dodatnih okvar. Še več, tehnologija branja poškodovanih delov diska je napredovala že do te mere, da lahko strokovnjak ob uporabi ustrezne opreme prebira vsak posamezen sektor diska, bit za bitom. Naprave zaznajo pretirano naprezanje diska in ga ustavijo ali upočasnijo vrtenje plošč, še preden bi se le-te poškodovale ali odpovedale. Tako počasi, a zanesljivo rešijo skorajda vse podatke.

V Sloveniji se že oblikuje pravcati center za reševanje podatkov z različnih medijev. Pri Kotarju namreč v to dejavnost veliko vlagajo, saj so v zadnjem času pridobili najsodobnejšo opremo, s pomočjo katere je reševanje ničel in enic s plošč pokvarjenih diskov postalo še lažje in hitrejše opravilo.

Z najsodobnejšo (in seveda pregrešno drago) opremo lahko pri Kotarju sedaj poskrbijo tudi za diske, ki ne dajejo nobenih znakov življenja ali pa so fizično močno poškodovani. Sodobna oprema jim namreč  omogoča, da disku izklopijo posamezne poškodovane glave, ki bi sicer ob delovanju dodatno poškodovale podatke, in nato preberejo podatke. Prav tako najnovejša tehnologija omogoča visoko uspešnost reševanja podatkov s poškodovanih sektorjev trdega diska, pametni nadzorni moduli pa znajo disk izklopiti, še preden bi prišlo do dodatnih okvar. Še več, tehnologija branja poškodovanih delov diska je napredovala že do te mere, da lahko strokovnjak ob uporabi ustrezne opreme prebira vsak posamezen sektor diska, bit za bitom. Naprave zaznajo pretirano naprezanje diska in ga ustavijo ali upočasnijo vrtenje plošč, še preden bi se le-te poškodovale ali odpovedale. Tako počasi, a zanesljivo rešijo skorajda vse podatke.