Saj ne, da ne bi vedel, a tempo življenja, kvaliteten računalnik in še kaj nas včasih uspava in zaupamo tehnologiji. In potem se zgodi najstrašnejša stvar, ki se lahko: disk virtualnih strežnikov – v RAID5 polju – crkne. In potem te spreleti. Srečen si, če preživiš šok. Štirje virtualni strežniki na VMWare sistemu, pa še RAID polje – enačba, ki je prešla v kaotično neenačbo z daleč preveč neznankami. Obup, jeza, in raznorazni nasveti kot – v tujini to za drag denar (lahko) rešijo in še so se pojavljali dobrohotni nasveti in tolažba.
A v življenju imaš včasih srečo. In mi smo jo imeli. Pravzaprav slučajno, brez nekih priporočil smo preko spleta našli Anni. Dejan in kampanija so naredili neverjetno – na prvi pogled nemogoče – v dveh dneh smo imeli imidže vseh štirih strežnikov, z vsemi podatki, in še isti dan, ko so prispeli na naš naslov – so v VMWare Playerju že igrali …
Hvala dragi fantje – zaslužite si – poleg plačila za dobro opravljeno delo, še velike pohvale za korekten poslovni odnos, vzpodbude, potrpežljivost, vztrajnost, posluh in še kaj.
Želim vam – še veliko zadovoljnih obupancev.
Ne želim si več srečanja z vami (kar se tiče nesreče), a če se mi bo karkoli zgodilo – in vedno se lahko zgodi, vem – koga bom poiskal, vem koga bom vprašal za mnenje in komu bom zaupal tako zahtevno nalogo. In brez skrbi vas bom priporočil – komurkoli. In to tudi sedaj delam.
Še naprej vzbujajte (za)upanje.
Stanislav Šenveter, Gimnazija Ptuj.