S prenosnikom sem hodila po svetu  še takrat, ko mnogi niti stacionarnega računalnika niso uporabljali. Nisem sicer informatik, sem pa navdušenka za dobro računalniško opremo, in nekako po tradiciji kupujem dobre računalnike in pri  – preverjeni firmi (ne Mimovrste ali po pošti…). Taki, ki me tudi malo »spremlja« in sem in tja kdaj tudi servisira, če kakšnih novosti na SW in HW ne znam ravno takojci uporabljati.

No in se seveda kdaj zgodi tudi kakšna težava, nepojasnjeno delovanje in podobno…. Svojega prenosnika sem seveda opremila s kar najboljšim diskovjem (konfiguracija je taka z dvojnim »W«), kar naj bi bilo »heavy duty«. Tako sem na novem lenovu w540 naknadno vgradila tudi dodaten disk, saj dvd skorajda nisem uporabljala. 100% sem se zanašala na kvaliteto vgrajene komponente in prenesla vse delovne datoteke na ta disk, programje pa je ostalo na osnovnem disku.

No občasno tudi shranjujem na kakšen zunanji disk, ampak res ne vsak teden J.

Zadnja dva meseca sem bila intenzivno vpeta v projekt, ki mi ni dal »dihati«, zjutraj od doma, zvečer pa domov, vmes pa predavanja, vaje in podobno. Ni bilo časa za kakšen backup. In šment … .sredi predavanja je disk odpovedal, (tisti novi, kvaliteten in seveda poln mojih projektov, vaj, in dokumentov)….
Šit šit…. Seveda, sem takoj pozvonila pri svojem dobavitelju… Marand seveda.

Diagnoza: »Crknil je disk, kar je zelo čudno, saj je še v garanciji (3letni!), ti diski so načeloma dobri, prinesite računalnik….« Stres, živci, pot pod noge, računalnik je naslednje jutro pri serviserju. Telefonski pogovor čez nekaj ur ni bil nič kaj spodbuden… Ja, veste, gospa, se ne odziva, tudi na drugem računalniku ne, res je disk umrl…. Ok, kako naprej? »Nabavili bomo identičen disk in zamenjali ploščico, mogoče bomo tako prišli do podatkov«, so rekli.  Potrpežljivo sem počakala dva dni (no vmes sem imela spet »delo na terenu«, zato nisem imela časa biti na trnih).

V petek pa žalostna novica, da kljub zamenjavi ploščice do podatkov ni mogoče priti. Za nameček kljub garanciji in izgubljenim podatkom nadomestnega diska ne morem dobiti, ker so tega »odprli«. Fino. Kaj storiti: »ja veste, mogoče bi se obrnili na tisto nemško firmo, ki hrani kopije vseh obstoječih diskov, pa vam morda lahko rešijo podatke, ampak to fulll stane….« so mi pojasnili in me pustili  s pokvarjenim diskom in vprašaji so se vrteli okoli moje glave. Kdo pa rešuje podatke pri nas? Ja Kotar, ampak Kotarja tako ni več! Pa tudi oni ne bi mogli narediti ničesar več od tega, kar smo že naredili mi« So me potolažili.

Moram priznati, da je na tem disku shranjena vsa moja zgodovina zadnjih 12 let, projekti, poročila, ideje, dokumenti…. No nekaj backupov nazaj sicer imam, ampak res zadnja dva meseca pa se je nabralo veliko zanimivega in neshranjenega!!! Prijatelj Andrej je predlagal, da gremo v Avstrijo, tam da so zastopniki Western Digitala in ni vrag, da ne bi znali najti rešitve….

No, moje zadnje upanje je vendar firma Kotar (zdaj Anni d.o.o.). Pri Kotarju so že v preteklosti reševali nemogoče reči tudi na pisalnih strojih in kasneje na pametnih tiskalnikih…. To je bilo vedno ugledno ime med biromehaniki.

Moj žalosten glas je menda malo pomagal, da se je g. Uroš odločil, da bo takoj preveril, a bo šlo ali ne. Še na poti v petkovo popoldne me je poklical, da me potolaži: »Da vam polepšam vikend, vam sporočam, da bomo podatke lahko rešili. Verjetno že v ponedeljek«.

Evo, danes je ponedeljek in vesela odhajam po rešene podatke.

Disk je sicer odpisan, garancija ne pomaga…. Ampak podatke imam. Na prenosnem disku zaenkrat.

Kaj naj rečem. Kdor zna, pa zna!

Hvala Anni d.o.o. (Kotar reševanje podatkov), Hvala g. Uroš.

Biro M, d.o.o.
Marta Turk